Uvod v računalniška omrežja

samostojno okolje
Samostojno okolje

V najbolj preprostem primeru računalniško omrežje predstavljata dva računalnika, ki sta povezana en z drugim preko medija. Vsa računalniška omrežja temeljijo na tem enostavnem principu. Ideja, povezati dva računalnika preko medija, se mogoče ne zdi nič posebnega. Izkušnja pa je dokazala, da je to eden največjih dosežkov v komunikacijah.

Računalniška omrežja nastajajo kot odgovor na potrebo po izmenjavi podatkov. Osebni računalniki so zmogljiva orodja, ki lahko hitro obdelajo velikime količine podatkov, vendar ne dopuščajo, da bi se podatki učinkovito izmenjavali. Preden so izumili omrežja, so uporabniki morali dokument natisniti ali kopirati na medij, da so ga lahko posredovali drugim.

Sprehajalno omrežje
Ali je to omrežje?

Kopiranje podatkov na diskete ali CD in dajanje le-teh drugim z namenom, da bi si ti kopirali podatke na svoj računalnik, je bilo nekdaj znano pod vzdevkom sprehajalno omrežje (ang. sneakernet). Ta zgodnja oblika računalniškega omrežja je še vedno obstaja in še danes se veliko uporablja.

Ta sistem deluje dobro v določenih situacijah in ima svoje prednosti, saj se lahko ustavimo na kavi ali se pogovorimo s prijateljem, ko si ta presnemava podatke. Vendar je ta sistem izjemno počasen in neučinkovit, da bi bil v koraku s potrebami današnjih uporabnikov računalnikov. Velikost prenesenih podatkov in razdalj, ki naj bi jih prepotovali, presega kapacitete takšnih omrežj.

Enostavno omrežje
Enostavno računalniško omrežje

Kljub razvoju računalniških omrežij pa je pošiljanje magnetnih in optičnih medijev z "navadno" pošto še vedno najcenejše in najzanesljivejše pri pošiljanju več terabajtov podatkov. V kocko s stranico 60 cm lahko vstavimo 1000 magnetnih trakov s kapaciteto 1 TB. To pomeni skupaj 1000 TB. S hitro pošto lahko pošljemo te trakove in po 24 urah so verjetno že na cilju. V tem primeru je potekal prenos s hitrostjo 90 Gb/s.